naše delo

Programi za otroke, starše in strokovne delavce

01

Delo z otroki

Ljubeča, sočutna vzgoja ni vzgoja brez mej in pravil. Temelji na otroku, pri čemer se osredotoča na njegov razvoj, zlasti na razvoj možganov. Pomembno je ustvariti spodbudno okolje za samorazvoj, pri čemer starši, vzgojitelji in pedagogi delujejo kot vodniki in spremljevalci. Pri postavljanju meja je ključno razumeti, zakaj so potrebne, ali omejujejo otroka ter ali podpirajo njegov razvoj. Meje je treba postaviti sočutno, ne da bi pri tem omejevale otrokovo osebnost. Pomembno mu je zagotovitit varno okolje za izražanje čustev.

Opazujemo, da tradicionalni vzgojni pristopi niso vedno učinkoviti pri sodobnih otrocih, ki so izčrpani zaradi pritiska staršev in drugih odraslih. Prvo obdobje do 6. leta življenja je ključno za razvoj osebnosti, zato je nujno, da se v predšolskem obdobju posvečamo odnosom, podpori in razvoju čustvene inteligence. Če otroku pokažemo, da je svet varen in da je življenje lepo, bo lažje sprejemal spremembe in nove situacije, saj bo zaupal vase in v svet.

Izvajanje delavnic

02

Individualna svetovanja

Vsak od nas se kdaj vpraša:« Kaj se mi dogaja? Zakaj ne zmorem? Zakaj ne »slišim« osebe, otroka, partnerja? Česa me je strah? » itd.

Odgovori na ta vprašanja se skrivajo znotraj nas samih. So potlačena čustva, stiske in morda travmatične izkušnje. Vsakodnevni odnosi in dogodki pa v nas sprožijo spomine oz. čustva, ki niso prijetna in v nas vzbujajo negotovost in strah. V naš zavod prihajajo ljudje, ki se zavedajo, da je vsak sam »svoje sreče kovač«. Spreminjamo lahko samo sebe in svet okoli nas se bo spremenil.

Kje in kako?
03

Predavanja in delavnice za DRUŽINE, PEDAGOGE in STROKOVNE DELAVCE iz področja vzgoje, izobraževanja in sociale

Za pedagoge:

Vzgoja otrok v vrtcu že dolgo ni več kar je bila. Strokovni delavci opažamo, da metode dela v vrtcu, komunikacija s starši, poglobljeno individualno delo s posamezniki, ustvarjanje spodbudnega učnega okolja močno vplivajo na osebnostni razvoj otroka, ki se oblikuje v prvih šestih letih otrokovega življenja. Profesionalna in osebnostna rast pedagoga si podajata roki in ne moremo delovati ločeno. Zelo pomembno in potrebno je, da se soočimo sami s sabo, s svojimi strahovi in dilemami ker to prenašamo naprej na posamezne otroke, skupino in družine. Ni pa nujno, da je naše razmišljanje ustrezno. Pedagoški delavci potrebujemo širino pri svojem delu. Ne potrebujemo več znanj iz metodik pač pa iz čustvene inteligentnosti – tako sebe kot otrok. Ko začutim sebe, ko spoznam svoje delovanje potem lahko začutim tudi otroka v skupini in mu ponudim najbolj optimalne možnosti za njegov razvoj.

Za starše:

Starši vzgajamo kakor smo bili vzgajani sami. To nam je znano in poznano ni pa nujno, da je bilo varno in prava pot.  Na takšen način potem vzgajamo svoje otroke, ki pa nam konkretno pokažejo, da morda pa ta način vzgoje za njih ni primeren. In kaj naredimo starši? Upognemo jih, prilagodimo jih in na »nežen način«  vzgojimo tako kot je prav. IN kaj je prav? Kako vemo kaj je prav za našega otroka?  Izvemo lahko le tako, da ga poskusimo začutiti, se povezati z njim in slediti svoji intuiciji.

Večina današnjih staršev pa imamo težavo ravno pri tem – se povezati in začutiti otroka. Zakaj? Ker največkrat ne čutimo niti sebe. Ker se soočamo s travmami iz lastnega otroštva pa se morda niti ne zavedamo. Zakaj se ne čutimo? Odgovori se nahajajo pri nas in v nas in izvirajo iz naše dobe otroštva. Če želimo vzgojiti otroka moramo prevzgojiti sebe. In začetk vzgoje otroka je začetek vzgoje in spoznavanje Sebe.

Otrok je naše zrcalo. Vse nam pokažejo. Včasih na nežen največkrat pa na zelo konkreten način. Ali slišimo? Ali ga utišamo? Če smo iskreni do sebe in svojega otroka potem lahko kmalu ugotovimo kaj je tisto ka otroka “dvigne« mu da poleti in zalet in hkrati osvobodi nas. In s čim nam otrok pokaže, da ni v redu.

Scroll to Top